Eksplozija

Za eksplozijo je znaèilno, kako velika reakcija oksidacije ali razkroja vpliva na hitro izgorevanje vnetljivih plinov, hlapov, vnetljivih tekoèin ali prahu ali vlaken v telesu, kar povzroèa povi¹anje temperature ali pritiska skupaj s udarnimi valovi in akustiènim uèinkom.

Eksplozija je prostor pod strogo doloèenimi pogoji in natanko takrat, ko je koncentracija gorljive surovine pridobljena v natanèno doloèenem razponu, ki se imenuje mo¾nost eksplozije. Koncentracija gorljive komponente v danem eksplozivnem prostoru ne bo povzroèila eksplozije. Da bi ustvarili eksplozijo, obstaja tudi potreba po dobri energiji, ki jo lahko spro¾ijo elementi, kot so iskre, ki so se pojavili med delom organizacije, in elektriène in¹talacije, elementi naprave, ki so segrevali do zelo ¹irokih temperaturnih, atmosferskih in elektrostatiènih razelektritev. Ta energija je doloèena z omejeno energijo v¾iga in se imenuje zelo nizka energija kondenzatorja v elektriènem obmoèju, ki lahko spro¾i me¹anico in ¹irjenje plamena v posameznih testnih pogojih. Varnostne naprave za eksplozijo so jedi, odporne proti eksplozijam, ki so namenjene knjigi na obmoèjih, ki so ¹e posebej izpostavljena eksploziji.

Vrednost najmanj¹e v¾igalne energije je parameter, ki se nana¹a na oceno nevarnosti eksplozije, ki izhaja iz virov, ki ¾ivijo na doloèenem obmoèju, kot so elektriène in elektrostatiène iskre, iskre, ki izhajajo iz kapacitivnih ali induktivnih elektriènih vezij, kot tudi mehanske iskre.

https://ony-cve.eu/si/

Gorivo mora biti povezano z oksidantom, za zaèetek zgorevanja pa je potrebno spro¾ilno sredstvo. ©e slab¹e je, èe spro¾ite eksplozijo prahu kot eksplozija plina. Zaradi difuzije je plin povezan z vsebino spontano, zato je za ustvarjanje pra¹nega oblaka priporoèljivo mehansko me¹anje. Zmanj¹anje prostora eksplozije je naklonjeno nasilju eksplozije, medtem ko se v uspehu moljevcev obravnava kot dejavnik, ki prispeva k njegovemu nastajanju. Med plini z oksidanti je mogoèe ¾iveti namesto kisika, npr. Fluora. Tekoèine, ki so oksidanti, vkljuèujejo perklorna kislina, vodikov peroksid in med trdnimi snovmi so: amonijev nitrat, kovinski oksidi. Goriva so predvsem vse tekoèine, plini, pa tudi trdne snovi.